Na mejno območje med Kambodžo in Tajsko so bili napoteni opazovalni timi, ki so nadzorovali izvajanje premirja. Vojaški atašeji in diplomati iz 13 držav, vključno z ZDA in Kitajsko, so spremljali izvajanje dogovora o premirju na mejnem prehodu An Ses. Ta dogovor je bil dosežen z diplomatskim posredovanjem ASEAN-a in poudarja uspeh regionalnega sodelovanja pri reševanju napetosti.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih novih napadov na iranske jedrske objekte in poudarila, da je dogovor o iranskem jedrskem programu mogoč z dialogom. Rusija je obsodila grožnje ZDA in Izraela z napadi na iranske jedrske objekte, saj bi takšna dejanja destabilizirala regijo in temeljijo na neutemeljenih protiiranskih predsodkih.

Predsednik Srbske napredne stranke (SNS) Miloš Vučević je pozval koalicijske partnerje iz Novega Pazarja, naj obsodijo nedavne incidente pred Državno univerzo in se izjasnijo na čigavi strani so. SNS pričakuje konkretne odgovore od svojih partnerjev glede obsodbe dogajanja.

Iraški premier si je v zadnjih dveh letih prizadeval za tesnejše odnose z ZDA, hkrati pa je skušal obvladovati oborožene skupine v državi. Kljub regionalnim konfliktom je Irak ostal nevtralen, s čimer se je izognil neposrednemu vpletanju v vojaške spopade v bližini.

Izrael je napadel katoliško cerkev v Gazi, pri čemer sta bili ubiti dve osebi in več ranjenih. Izraelsko zunanje ministrstvo se je uradno opravičilo za napad, vojska pa je sprožila preiskavo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Izrael obtožil, da izkorišča druzijsko manjšino v Siriji kot pretvezo za širitev v državo in poudaril, da je glavna težava v regiji izraelska agresija. Kljub prizadevanjem ZDA za normalizacijo odnosov med Izraelom in sirsko vlado, je Izrael sprožil tudi močne zračne napade na sirsko obrambno ministrstvo in območje blizu predsedniške palače v Damasku.

Kitajska je izrazila močno podporo ruski pobudi za oživitev trojke Rusija-Indija-Kitajska (RIC), poudarjajoč njeno ključno vlogo za regionalno in globalno varnost ter stabilnost. Peking vidi ponovno aktivacijo te trojke kot pomemben korak k krepitvi sodelovanja med tremi velesilami, kar bi lahko vplivalo na geopolitično ravnovesje in mednarodne odnose.

Sirija in Azerbajdžan sta napovedali poglobljene odnose, vključno z dogovorom o izvozu azerbajdžanskega plina prek Turčije. Iranski mediji so izrazili zaskrbljenost glede morebitne premestitve sirskih borcev na Kavkaz, kar bi lahko zaostrilo regionalne napetosti. Poročila o stikih med Izraelom in Sirijo dodatno povečujejo iranske strahove pred osjo, ki bi lahko ogrozila iranske interese in stabilnost v regiji.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, s katerim sta ocenila stanje bilateralnih odnosov med državama ter pregledala ključne regionalne izzive. Voditelja sta posebno pozornost namenila razmeram v Jemnu in Somaliji, pri čemer je turški predsednik poudaril, da Ankara pozorno spremlja razvoj dogodkov na tem območju. Pogovori so potrdili prizadevanja obeh držav za krepitev sodelovanja na področju diplomacije in varnosti v regiji. Diplomatski stik odraža nadaljevanje procesa normalizacije in poglabljanja odnosov med Ankaro in Rijadom, ki se je intenziviral v zadnjem obdobju. Strani sta se zavzeli za stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Afriškem rogu, kar je ključnega pomena za širšo mednarodno varnost. Pogovor med Erdoğanom in bin Salmanom je sledil predhodnim srečanjem na ministrski ravni, kar kaže na vzpostavljeno kontinuiteto v komunikaciji med vplivnima regionalnima silama.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Podpredsednik pakistanske vlade in zunanji minister Ishaq Dar se je v Pekingu udeležil sedmega kroga strateškega dialoga, kjer se je sestal s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem in podpredsednikom vlade Ding Xuexiangom. Strani sta v pogovorih poudarili pomen večnih strateških vezi, ki so po njunih navedbah ključne za stabilnost in mir v regiji. Glavne teme pogovorov so vključevale pregled napredka pri kitajsko-pakistanskem gospodarskem koridorju (CPEC), krepitev trgovinske menjave ter sodelovanje na večstranskih forumih. Poseben poudarek je bil namenjen pripravam na praznovanje 75. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, ob čemer sta ministra slovesno razkrila priložnostni logotip. Kitajski uradniki so ob tem izrazili hvaležnost za dosledno podporo Pakistana kitajskim ključnim nacionalnim interesom. Darov obisk v Pekingu, ki se je začel v soboto, predstavlja nadaljevanje rednih političnih posvetovanj na visoki ravni, namenjenih usklajevanju zunanjepolitičnih in gospodarskih ciljev obeh azijskih držav v spreminjajočih se globalnih razmerah.

Kolumbija je uradno zahtevala sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaostrovanja napetosti v Venezueli in ameriških vojaških ukrepov v regiji. Kot je sporočila direktorica upravnega oddelka urada kolumbijskega predsednika Angie Rodriguez, je bila pobuda vložena po zasedanju kolumbijskega sveta za nacionalno varnost v mestu Cúcuta. Kolumbija je ob tem zahtevala tudi izredno sejo Stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) ter srečanje zunanjih ministrov Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki ji trenutno predseduje. Povod za kolumbijsko diplomatsko ofenzivo je domnevna agresija Združenih držav Amerike proti Venezueli, kar je privedlo do resnega poslabšanja regionalne stabilnosti. Rusija je že izrazila podporo zahtevi za nujno sejo, ki naj bi se odvila v ponedeljek. Venezuela je medtem napovedala, da bo v Združenih narodih zahtevala obsodbo ameriških vojaških dejavnosti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na poročila o raketnih napadih na Caracas.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je razkril, da so bili v Beogradu prisotni zahodni specialci, kar je povezal z "barvno revolucijo". Med gostovanjem v oddaji Hit Tvit je tudi ostro kritiziral aretacijo pomočnika direktorja Urada za Kosovo in Metohijo, Dušana Popovića, ki mu je bil odrejen 30-dnevni pripor. Vučić je dejal, da je kosovski premier Kurti "popolnoma izgubil razum" in si želi sukobov, ter napovedal "zelo trd odziv" Srbije, saj se mora "ta teror v nekem trenutku ustaviti".

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je pozdravil napredek v mirovnih pogovorih med Armenijo in Azerbajdžanom ter potrdil pripravljenost Gruzije za nadaljnjo podporo dialogu in prizadevanjem za mir in stabilnost v regiji. Kobakhidze upa, da bo mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom podpisan v bližnji prihodnosti. Te izjave so bile podane med srečanjem z armensko ministrico za notranje zadeve Arpine Sargsyan v Tbilisiju, kjer sta bila prisotna tudi gruzijski minister za notranje zadeve Gela Geladze in armenski veleposlanik v Gruziji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je za nedeljo, 4. januarja 2024, sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost v stavbi predsedstva v Beogradu. Seja je bila sklicana zaradi, po besedah urada predsednika, nepredstavljivih mednarodnih zločinov na svetovni politični sceni, ki bi lahko resno ogrozili regionalno in globalno stabilnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih dogodkih, ki so botrovali sklicu, niso bile javno razkrite, se pričakuje, da bodo člani sveta razpravljali o trenutnih varnostnih izzivih in potencialnih posledicah za Srbijo. Srečanje, ki se je pričelo ob 10. uri dopoldne, je potekalo za zaprtimi vrati, kar odraža resnost situacije po mnenju srbskega državnega vrha. Gre za odziv na zaostrene razmere na mednarodnem parketu, ki po Vučićevih navedbah zahtevajo takojšnjo analizo nacionalnih varnostnih organov. Srbska javnost in regija z zanimanjem pričakujeta morebitne uradne izjave po koncu zasedanja, saj takšni nujni sklici pogosto nakazujejo na premike v zunanji politiki ali odzive na večje krize v sosedstvu oziroma v širšem mednarodnem prostoru.

Ameriški odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je sporočil, da sta Izrael in Sirija dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Dogovor je bil sklenjen po izraelskem posredovanju v spopadih med sirskimi vladnimi silami ter beduinskimi plemeni in oboroženimi skupinami iz druzijske manjšine. Predsednik Trump je podprl Izrael v boju proti iranskim jedrskim ambicijam, pri čemer so se ZDA in Izrael zavzemali za stabilnost v regiji. Pozval je vse sprtne frakcije k izgradnji nove, 'poenotene sirske identitete' v miru in blaginji s sosedi.

Azerbajdžan si prizadeva za mir in stabilnost v regiji, kar dokazujejo nedavni diplomatski napori in intervjuji predsednika Ilhama Alijeva za mednarodne medije. Poudarjeni so gospodarski, politični in diplomatski dosežki države ter njena vloga pri oblikovanju geos politične arhitekture regije. Pogovori med Azerbajdžanom in Armenijo o mirovnem sporazumu potekajo, vendar obstaja zaskrbljenost zaradi morebitnih zunanjih vplivov na proces.

Izraelski naseljenci skrajne desnice so ponovno napadli palestinsko krščansko vas Taybeh na Zahodnem bregu. Hkrati je bila sprožena obsežna diskreditacijska kampanja proti novinarju Al Jazeere, Anasu Al-Sharifu, ki je eden redkih novinarjev, ki še vedno poroča iz Gaze, kampanjo pa naj bi vodili Izraelci.

Indijski obrambni minister Rajnath Singh je na srečanju obrambnih ministrov ASEAN-Plus (ADMM-Plus) izpostavil forum kot temelj miru in stabilnosti v Indo-Pacifiku ter predstavil indijsko vizijo MAHASAGAR za vključujočo varnost. Ob robu srečanja se je Singh srečal tudi s singapurskim obrambnim ministrom Chan Chun Singom, s katerim sta razpravljala o širitvi dvostranskih obrambnih vezi.

Gvajanski predsednik Irfaan Ali je v soboto zjutraj sporočil, da je država uradno aktivirala svojo nacionalno varnostno arhitekturo. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na intenzivne zračne napade Združenih držav Amerike na več vojaških baz in drugih strateških objektov v sosednji Venezueli. Po besedah predsednika Alija so tovrstni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti gvajanskih državljanov ter zaščito ključnih strateških interesov države v luči zaostrenih regionalnih razmer. Operacija ameriških sil v Venezueli je povzročila povečano pripravljenost v regiji, saj se Gvajana nahaja v neposredni bližini tarč napadov. Gvajanske oblasti za zdaj niso poročale o morebitnih kršitvah svojega ozemlja, vendar poudarjajo, da bodo varnostne sile budno spremljale dogajanje ob meji. Aktivacija varnostnega načrta vključuje okrepljen nadzor in pripravljenost vseh obrambnih struktur države.

Čilski Partido Comunista je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je zahteval zaščito Madurovega življenja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prav tako obsodil "agresijo na suverenost Venezuele in Latinske Amerike" in napovedal načrte na meji z Venezuelo po aretaciji Madura. Portugalski Partido Comunista (PCP) je prav tako obsodil napad ZDA in aretacijo Madura in njegove žene.